Strojni krožki so organizirana oblika medsosedske pomoči in prostovoljna združenja kmetov nekega dovolj velikega območja na društveni osnovi. Člani krožka ponudijo proste zmogljivosti  strojev, ki jih sicer uporabljajo na svojih kmetiji, drugim članom in storitve zaračunavajo po vnaprej dogovorjenih cenah. Koordinacijo v strojnem krožku (organizacijo storitev med člani in druga dela) opravlja vodja krožka. Prvi strojni krožki so bili v Sloveniji ustanovljeni v letu 1994. Do sedaj je bilo ustanovljenih 45 krožkov, ki praktično pokrivajo celotno državo, vključenih je 5.750 kmetij.
Strojni krožek skrbi za informiranje članov in organizacijo opravljanja storitev, same storitve pa v pravnem, davčnem in finančnem smislu potekajo neposredno med naročnikom in izvajalcem storitve. Opravljanje storitev med kmetijskimi gospodarstvi (ne pa za pravne osebe!) je po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2, Uradni list RS, št. 117/06) pod določenimi pogoji in do višine 420 €/ha kmetijske zemlje (največ do 20 ha) in 85 €/ha kmetijskega zemljišča (največ do 30 ha) oproščeno plačevanja dohodnine.

Slovenija je gozdnata dežela, saj kar 60 odstotkov njene površine pokrivajo gozdovi. Zanje na Gozdarskem inštitutu Slovenije skrbi 21 doktorjev znanosti, trije magistri, pet mladih raziskovalcev, 21 diplomiranih inženirjev in tehnično osebje, ki skupaj izvajajo raziskovalno in razvojno dejavnost v podporo trajnostnemu, ekosistemskemu in multifunkcijskemu gospodarjenju z gozdovi.
Gozdarski inštitut Slovenije je bil ustanovljen leta 1947. Leta 1993 je Zakon o gozdovih določil vlogo in naloge Inštituta, ki kot javna raziskovalna organizacija poleg razvojnega in raziskovalnega dela opravlja še specialistične naloge javne gozdarske službe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Poslanstvo in prednostne naloge GIS so:

• raziskovanje gozdnih ekosistemov, njihove biološke raznovrstnosti in odpornosti proti stresom;
• monitoring gozdnih ekosistemov
• raziskovanje in spremljanje gozdnega zdravja;
• seznanjanje javnosti z gozdarstvom in njegovim pomenom ter objavljanje raziskovalnih dosežkov doma in v tujini;
• raziskovanje zgradbe in funkcije gozdnih ekosistemov ter fiziologije gozdnega drevja;
• raziskovanje učinkov podnebnih sprememb na gozdne ekosisteme in analiza pomena gozda in lesa kot sekvestratorja ogljika;
• raziskovanje in ohranjanje gozdnih genskih virov;
• certificiranje gozdnega reprodukcijskega materiala;
• uveljavljanje okoljsko prijazne tehnike in tehnologije pri delu v gozdu;
• promoviranje lesa kot obnovljive surovine in energenta;
• podpora certifikacijskemu sistemu za ravnanje z gozdom in sledenje lesa do okoljsko ozaveščenega kupca.

ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE – SINONIM ZA USMERJANJE GOSPODARJENJA Z GOZDOVI

Razumevanje gozdov in gozdarstva v Sloveniji, eni najbolj gozdnatih držav Evropske unije, je neločljivo povezano s pojmoma gospodarjenje z gozdovi in raba gozdov, ki se dotikata tako rekoč vsakega prebivalca Slovenije. Tako si lahko položaj in vlogo Zavoda za gozdove Slovenije, največje gozdarske ustanove v Sloveniji, lahko predstavljamo na osrednji točki oziroma križišču najrazličnejših javnosti in njihovih interesov ter njihovega odnosa do gozda in gozdarstva.
Na tej točki deluje ZGS kot javna gozdarska služba z usmerjanjem gospodarjenja z gozdovi in rabo vseh njihovih funkcij, proizvodnih, socialnih ter ekoloških. To je njegova osrednja naloga s katero so povezane številne druge. To nalogo je ZGS poverila Vlada Republike Slovenije in njej je ZGS tudi odgovoren za svoje delo v prid vseh prebivalcev Slovenije. Ker ZGS sam ne opravlja nobenih fizičnih del, je  poleg vseh strokovnih nalog, ki so potrebne za uspešno usmerjanje gospodarjenja z gozdovi, v ospredju delo z ljudmi na mnogih nivojih, od vrtcev in šol, kjer se že v nežnih letih začne oblikovati odnos do našega neprecenljivega gozdnega bogastva, številnih nevladnih organizacij in posameznikov, ki so vse bolj pozorni in kritični do ravnanja z gozdovi, politikov z njihovo pristojnostjo do javnega financiranja gozdarstva pa vse do lastnikov gozdov, ki gospodarijo s svojimi gozdovi ali izvajalcev gozdnih del, ki delajo po usmeritvah ZGS.
ZGS je organiziran v 14 območnih enotah (Tolmin, Bled, Kranj, Ljubljana, Postojna, Kočevje, Novo mesto, Brežice, Celje, Nazarje, Slovenj Gradec, Maribor, Murska Sobota, Sežana) in centralni enoti, ki deluje v Ljubljani. Območne enote so teritorialno razdeljene na krajevne enote, te pa naprej na gozdne revirje, ki jih je preko 400. Centralno enoto sestavljajo strokovni oddelki, ki pokrivajo gozdnogospodarsko načrtovanje, gojenje in varstvo gozdov, gozdno tehniko, gozdne živali in lovstvo, informatiko, kadrovsko in finančno področje, ter odnose z javnostmi. Strokovni oddelki centralne enote imajo pripadajoče strokovne odseke na območnih enotah. Usmerjanje gospodarjenja z divjadjo je integralni del nalog ZGS, ki ga izvaja z lovskim načrtovanjem za vse gozdove. Poleg tega v okviru ZGS deluje 10 lovišč s posebnim namenom, ki lov tudi izvajajo.
Skupaj z lovišči s posebnim namenom je v ZGS zaposlenih nad 750 ljudi, od tega je večina gozdarskih strokovnjakov s strokovno izobrazbo od srednje do univerzitetne in podiplomske.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opravlja naloge, ki zadevajo naslednja področja:

Kmetijstvo
Izvaja politiko neposrednih plačil znotraj prvega stebra Skupne kmetijske politike EU in upravlja politiko kmetijskih trgov. Sooblikuje tudi tržno-cenovno in zaščitno politiko kmetijskih, gozdnih in živilskih proizvodov. Skrbi tudi za izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov ter ohranjanje kmetijstva na območjih s težjimi pogoji za kmetovanje.

Razvoj podeželja
Skrbi za celosten razvoj podeželja, ki obsega tehnološki razvoj in dvig produktivnosti in konkurenčnosti kmetijskega sektorja ter razvoj dopolnilnih dejavnosti in turizma na kmetijah.

Gozdarstvo
Ministrstvo skrbi za trajnostno upravljanje z gozdnimi ekosistemi in njihovim celostnim vključevanjem v ostala področja prostora in bivanja.

Varna in kakovostna hrana
To področje vključuje postopke pridelave na kmetijah in predelavo v živilsko-predelovalni industriji. Poudarek velja veterinarskemu nadzoru ter proizvodnji kakovostnih in varnih krmil. Prehrano obravnava tudi z vidika proizvodnih in predelovalnih možnosti in potreb.

Lovstvo in ribištvo
Področje pokriva lovstvo in upravljanje s prosto živečimi živalmi ter gospodarski ribolov, ribogojstvo in predelavo ribiških proizvodov. 

Državne pomoči
Ministrstvo je pristojno za posredovanje vsebine in poročanje podatkov o državnih pomočeh ter za presojo skladnosti državnih pomoči v kmetijstvu in ribištvu.

Področje delovanja ministrstva vključuje tudi varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi, semenarstvo in varstvo sort rastlin, zaščito pred naravnimi nesrečami, sistem zadružništva, upravljanje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi, vprašanja povezana s socialnim statusom kmeta ter sodelovanje s strokovnimi institucijami ter nevladnimi organizacijami na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva.

Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in  obnovljivih virov energije na Ministrstvu za okolje in prostor izvaja strokovne naloge oblikovanja nacionalnih programov in predpisov, skrbi za izvajanje spodbujevalnih programov ter za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti za pospeševanje okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter izrabo obnovljivih virov energije.

V okviru projekta ENSVET se posameznikom omogoča brezplačno in neodvisno svetovanje o primernosti investicijskih ukrepov učinkovite rabe in izrabe obnovljivih virov energije.

Mednarodni projekt Biomass trade centres

Glavni namen mednarodnega projekta: Biomasstradecenters je strokovna podpora organiziranju verige za proizvodnjo in dobavo lesnih goriv na regionalni ravni in uravnoteženje ponudbe in povpraševanja po teh gorivih.
Glavni namen projekta je:

1. pomagati pri ustanovitvi in uveljavitvi regionalnih logističnih centrov za trgovanje z lesno biomaso, kjer se različna lesna goriva (drva, sekanci, peleti, energetski pridelki) tržijo po zajamčeni kakovosti;
2. z ustanovitvijo biomasnih logističnih centrov želimo povečati varnost pri oskrbi z lesnimi gorivi, povečati zaupanje uporabnikov ter zagotavljati ustrezno kakovost lesnih goriv na trgu;
3. spodbujati lokalni in mednarodni prenos izkušenj in znanja;
4. povezovati in izobraževati proizvajalce lesnih goriv (drv in sekancev): kmete, lastnike gozdov, gozdne podjetnike in lastnike žag, z namenom, da izboljšamo njihovo strokovni znanje;
5. povečati zaupanje strank in investitorjev v sodobne tehnologije pridobivanja predelave in rabe lesne biomase ter s tem spodbujati rabo sodobnih ogrevalnih sistemov na lesno biomaso.

S projektom želimo prispevati k regionalnem razvoju, k povečevanju deleža obnovljivih virov energije ter k učinkoviti rabi lesa kot energenta. Za dosego teh ambicioznih ciljev bomo v okviru projekta izdali priročnik za pridobivanje, predelavo in rabo lesne biomase, podprli in svetovali pri organizaciji lokalnih logističnih centrov za trgovanje z lesno biomaso ter organizirali številne delavnice, strokovne ekskurzije ter prikaze sodobne tehnologije pridobivanje, predelave in rabe lesne biomase (npr. Demo Gozd in Bioenergija, 2008).
Partnerji v projektu so: AIEL - Italian Agriforestry Energy Association, Italija; LK-Stmk – Kmetijsko gozdarska zbornica Avstrijske štajerske, Avstrija; WVB-Stmk GmbH, Združenje lastnikov gozdov Avstrijske Štajerske, Avstrija; POLBIOM – Zveza za biomaso Poljske, Poljska; ARSIA - regionalna razvojna agencija, Italija; GAL-GAS - Garfagnana Ambiente e Sviluppo Scarl, Italija in Gozdarski Inštitut Slovenije, Slovenija. Projekt sofinancira program EU za inteligentno energijo (Inteligent energy Europe) in poteka od 1.11.2007-30.10.2010.

Ekološki sklad Republike Slovenije je javni finančni sklad, katerega osnovna dejavnost je kreditiranje naložb na področju varstva okolja v Sloveniji. Ugodni krediti sklada s subvencionirano obrestno mero so namenski in so na voljo občanom, pravnim osebam in samostojnim podjetnikom za financiranje različnih naložb, ki zagotavljajo merljive okoljske učinke.
V juniju 2008 Eko sklad, j.s. v imenu Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, začenja tudi z dodeljevanjem nepovratnih sredstev za naložbe v sončni ogrevalni sistem, celovito obnovo stanovanjske hiše ter gradnjo učinkovite nizkoenergijske ali pasivne stanovanjske hiše.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je avtonomna, nepolitična in strokovna organizacija za varovanje in zastopanje interesov kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Njena osrednja naloga je svetovati posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko in ribiško dejavnost. Prav tako skrbi za izvajanje javnih služb in javnih pooblastil na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva, hkrati pa pospešuje gospodarno in okolju prijazno kmetovanje, gozdarstvo in ribištvo. Številčno članstvo zagotavlja Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije kot največji nevladni organizaciji primerno zastopanost interesov, neodvisno delovanje in tehtno partnerstvo vladi.
Zbornica nudi svojim članom storitve kmetijsko svetovalne službe in selekcijo ter kontrolo proizvodnje v živinoreji. Pomembne so tudi storitve, ki jih nudi gozdarska svetovalna služba in zaposleni v centrih za sadjarstvo, trsničarstvo in oljkarstvo.
Med prednostne naloge v okviru dejavnosti kmetijstva, gozdarstva in ribištva sodijo pospeševanje razvoja in izboljšanje ekonomskih pogojev naštetih dejavnosti ter sooblikovanje zakonodaje. Zbornica se zavzema za izboljšanje socialnih pogojev življenja in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja. Pomembna naloga je tudi promocija slovenskega kmetijstva doma in v tujini

Triglavski narodni park je eden najpomembnejših naravnih zakladov Slovenije - s svojimi tisočerimi obrazi in podobami, s svojimi legendami in resničnostjo je prostor, ki ga Slovenci in Slovenke postavljamo prav na vrh svojih vrednot in hrepenenj. 
Triglavski narodni park je poimenovan po simbolni gori Triglav (2864 m) in spada med najstarejše parke v Evropi, saj prvi poizkusi zavarovanja segajo v leto 1906. Obsega skoraj 84 tisoč hektarov in pokriva skoraj celoten del Vzhodnih Julijskih Alp.
Poleg varovanja narave, ki je osnovni cilj narodnega parka, je naloga Triglavskega narodnega parka ohranitev izjemnih naravnih in kulturnih vrednot, ki se odražajo v kristalno čisti vodi, globokih soteskah, ostankih pragozdov, bogatem planinskem cvetju in značilnem živalskem svetu ter izjemni kulturni in zgodovinski dediščini.
Poslanstvo parka je tudi izobraževanje in ozaveščanje, opravljanje strokovnih, razvojnih in raziskovalnih nalog.
Triglavski narodni park ima tudi svoja informacijska središča. Triglavska roža na Bledu in Dom Trenta v Trenti ter v poletni sezoni odprta Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni obiskovalcem ponujajo pridobivanje različnih informacij in novih znanj. Z različnimi vsebinami, umetniškimi razstavami, muzejskimi zbirkami in družabnimi dogodki, ki se vrstijo preko celega leta ter s prijaznim sprejemom pridobijo pozornost prav vsakega obiskovalca.  

Občina Cerkno leži v zahodnem delu Slovenije. Ustanovljena je bila po volitvah dne 4.12.1994 in je postala novoustanovljena občina, ki se je oblikovala iz prejšnje občine Idrija. Razteza se na 131,3 kvadratnih kilometrih in jo obdajajo sosednje občine Idrija, Gorenja vas-Poljane, Železniki in Tolmin. Občino sestavlja 10 krajevnih skupnosti in 30 naselij. V občini je 1616 gospodinjstev v katerih živi 5107 občanov.
Središče občine je Cerkno, ki je kraj z okrog 2000 prebivalci in je upravno, gospodarsko in kulturno središče Cerkljanske. Cerkljanska, ki je izrazito zaključena regija s središčem v Cerknem, leži v prehodnem prostoru med alpskim in primorskim svetom v porečju Cerknice in Idrijce. Lega kraja daje turistom veliko možnosti za številne krajše sprehode v naravo po označenih pešpoteh ali za celodnevne planinske ture. Tudi samo Cerkno z okolico nudi dovolj zanimivosti vrednih ogleda (Cerkljanski muzej, Partizanska bolnica Franja, Divje babe v Šebreljah, domačija pisatelja Franceta Bevka v Zakojci...).
Župan občine Cerkno je Jurij Kavčič, občinski svet pa sestavlja 16 članov.

Občino Gorenjo vas – Poljane na zahodu meji na območje Škofje Loke, na vzhodu pa Žiri in Logatca, na severozahodu pa območje Cerkna, oz. Tolmina. Občina se razteza na 153 km2. V 1.974 gospodinjstvih živi 6.877 prebivalcev, ki so v povprečju stari 38,5 let. Delovno aktivnih je 2.965 prebivalcev. Občina je razdeljena v 6 krajevnih skupnosti.
Župan občine Gorenja vas – Poljane je Milan Čadež, občinski svet pa sestavlja 17 članov.

Škofja Loka je srednjeveško mesto in središče istoimensko občine. Škofja Loka je prvič omenjena kot trg leta 1248, leta 1274 pa kot mesto. Škofja Loka je imela mestno avtonomijo, med leti 937 in 1803 pa je bilo ozemlje skupaj s Poljansko in Selško dolino last bavarske Freisinške škofije. Občina Škofja Loka še razteza na 146 km2. Organizirana je v 11 krajevnih skupnostih v katerih je 63 naseljih. V 7.266 gospodinjstvih živi 22.093 občanov.
Župan občine Škofje Loke je Igor Draksler, občinski svet pa sestavlja 28 članov.

Občina Tolmin leži v SZ Sloveniji na področju gornje Soške doline. Njeno središče predstavlja Tolminska kotlina, ki je stičišče štirih dolin: doline Soče proti Kobaridu, doline Soče proti Kanalu in Novi Gorici, doline Idrijce in Baške grape.
Osnovni podatki o občini:

• površina: 382 km2
• Število naselji: 72
• število prebivalcev: približno 12 000
• najpomembnejše gospodarske panoge: proizvodnja električne in strojne opreme, proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, obdelava in predelava lesa
• najbolj zastopane dejavnosti: gostinstvo, turizem, prevozništvo, gradbeništvo
• kmetijske panoge: govedoreja in pridelava ter predelava mleka, gozdarstvo

Občina Železniki leži v zgornjem delu Selške doline in meri 165 km2, na katerih v devetindvajsetih naseljih živi okrog 6.800 prebivalcev.
Že leta 973 se ti kraji omenjajo v posebni listini, s katero je nemški cesar 30. junija tega leta podelili zemljo v Selški dolini v last freisinskim škofom.
Središče občine je mesto Železniki, ki se je že leta 1340 začelo razvijati kot železarsko središče doline. Danes nas na nekdanje železarsko življenje v mestu spominjajo mogočne eno- ali dvonadstropne hiše z zamreženimi okni in kovanimi polkni.
Danes so Železniki več kot dva kilometra dolgo mesto z razvito elektro in kovinskopredelovalno industrijo (Niko, Domel, Tehtnica) ter lesno industrijo (Alples), ki dajejo kruh tudi številnim prebivalcem okoliških vasi.
S kmetijsko dejavnostjo se v občini ukvarja malo kmetov. Najboljše možnosti za kmetovanje so v ravninskem delu Dolenje vasi, Selc in Studena, medtem ko se kmetje po okoliških vaseh zaradi skope zemlje in težjega obdelovanja vedno bolj zatekajo k dopolnilnim dejavnostim, kot so kmečki turizem, kmetije odprtih vrat in druge.
Občina Železniki je organizirana v 6 krajevnih skupnosti (Davča, Dolenja vas, Dražgoše-Rudno, Selca, Sorica, Železniki). Župan občine je Mihael Prevc, ki je tudi poslanec Državnega zbora, upravne in druge naloge pa izvaja občinska uprava.
V letu 2007 je številne kraje občine, predvsem pa občinsko središče, prizadelo hudo neurje z obsežnimi in bolečimi posledicami. Odpravljanje in sanacija posledic bosta dolgotrajna, življenje pa se s prizadevanjem in vztrajnostjo domačinov in tudi solidarnostno pomočjo drugih počasi vrača v normalne okvire. Upati je, da bo drobec v tem mozaiku prinesla tudi prireditev Demo Gozd in BioEnergija.

Občina Bohinj je bila ustanovljena leta 1994 in meri po površini 333,7 km2. Ima 24 naselij in skupaj 2.400 hišnih številk. V občini Bohinj živi 5.277 prebivalcev, ki so v povprečju stari 40,5 let. Upravni center je Bohinjska Bistrica.
Občina meji na občine Gorje, Bled, Radovljico, Kranj, Železnike, Tolmin, Kobarid, Bovec in Kranjsko Goro. Razprostira se na območju jugovzhodnega dela Julijskih Alp ob vznožju Triglava, ki je z 2864 m najvišja gora v Sloveniji. 66 % občinskega ozemlja (221 km2) leži znotraj območja Triglavskega narodnega parka, kar 84 % površine občine pa je zavarovano v okviru Nature 2000, ki predstavlja evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah EU z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost za bodoče rodove.
Župan občine Bohinj je Franc Kramar, občinski svet pa sestavlja 16 članov.

Tam, kjer se konča Gorenjska in začne Primorska, leži na pobočju Črnega vrha nad Cerknim Smučarski Center Cerkno. Smučišče se razprostira na nadmorski višini od 800 do 1300 m. Smučarski center obsega 70 hektarov urejenih smučarskih površin. Za smučarje tekače je urejenih 5 km tekaških prog. Smučarski center Cerkno je najsodobnejše družinsko smučišče v državi, saj ima edini v Sloveniji dve preklopljivi 6-sedežnici, dve 4-sedežnici, dve 2-sedežnici, dve vlečnici ter pomične trakove v sklopu smučarske šole in vrtca.